Dedno pravo (odvetnik) obravnava usodo in razdelitev premoženja osebe po njeni smrti. Dediščina je mogoča le v primeru smrti fizične osebe. Poleg tega se lahko dedovanje začne tudi ob razglasitvi pogrešanosti ali domnevi smrti. Pravne osebe ne morejo umreti, zato ne morejo biti zapustniki. Vendar pa imajo lahko status dediča. Pravne osebe, vključno z državo kot javnopravno osebo, imajo lahko zakonski status dediča.
Dediči ne morejo pred smrtjo zapustnika brez njegovega soglasja razpolagati s svojim dednim deležem. Pred odprtjem zapuščine dediči ne morejo sklepati pogodb, ki jih zavezujejo do drugih dedičev ali tretjih oseb glede njihovih pravic. V primeru takih pogodb bodo te pravno neveljavne.
Vsak dedič lahko, če zakon izrecno ne določa drugače ali če ni sklenjen drugačen dogovor, kadar koli zahteva delitev dediščine. Če je premoženje deljivo, se lahko opravi fizična delitev. Če ni deljivo, se lahko izvede prodaja in razdelitev prihodka. Če zapustnik ni določil dedičev z voljo ali pogodbo, se uporabi zakonsko dedovanje. Pri delitvi dediščine bo sodišče upoštevalo celotno zapuščino in jo pravično razdelilo med vse dediče.
Potrdilo o dedovanju je dokument, ki ga izda notar ali Okrajno sodišče dedičem, ki so bili na podlagi prošnje določeni kot zakoniti dediči. Imenuje se tudi sklep o dedovanju.
Potrdilo o dedovanju se ne izda osebam, ki glede na obstoječe evidence niso v sorodstvenem razmerju z zapustnikom. Če se pojavi napaka, je treba sprožiti popravek in nato ponovno vložiti zahtevo. Potrdilo dokazuje status dediča. S tem dokumentom ima dedič pravico razpolagati z zapuščino. V potrdilu morajo biti navedeni vsi dediči. Čeprav ni obvezno, je priporočljivo, da so navedeni tudi njihovi deleži.
Zakonca imata status zakonitega dediča in hkrati zaščitenega dediča (zavarovana pravica). Da bi preživeli zakonec lahko uveljavljal svojo dedno pravico, mora biti zakon sklenjen in veljaven v trenutku smrti zapustnika. Pogodba o zaroki ali skupno življenje brez zakonske zveze ne daje pravice do dedovanja.
Če se zakonska zveza razveže pred smrtjo zapustnika, preživeli zakonec nima pravice do dedovanja. Če je v času postopka za razvezo zakonske zveze eden od zakoncev umrl, lahko ostali dediči nadaljujejo postopek in poskušajo preprečiti, da bi preživeli zakonec podedoval zapuščino. Če je zakonska zveza razvezana zaradi poskusa uboja, nezvestobe ali zapustitve, lahko drugi dediči uporabijo to kot razlog za odvzem pravice do dedovanja.
Delež zakonskega dediča je odvisen od skupine, v kateri deduje. Po sistemu skupin se določi naslednje:
– Z 1. skupino (otroci in njihovi potomci) ima zakonec pravico do ¼ zapuščine.
– Z 2. skupino (starši zapustnika in njihovi potomci) ima zakonec pravico do ½ zapuščine.
– Z 3. skupino (stari starši in njihovi potomci) ima zakonec pravico do ¾ zapuščine.
– Če ni nobenega drugega dediča, zakonec deduje celotno zapuščino.
Odvetniška pisarna Ozan Soylu deluje s strokovno ekipo na področju dednega prava, zlasti v Istanbulu in tudi v drugih regijah Turčije. V zadevah dedovanja poskušamo postopek izpeljati čim bolj jasno, hitro in učinkovito.
Za več informacij o dednem pravu nas lahko kontaktirate prek naše kontaktne strani. Na koncu, Odvetniška pisarna Ozan Soylu verjame v zaupnost informacij med odvetnikom in stranko ter si prizadeva, da se vse informacije varujejo skrbno in v okviru zaupanja.